Sorry, you need to enable JavaScript to visit this website.
Reading Time:
3
Minute(S)
Vsi vemo, kako lahko je, da zgnije banana ali da splesni hlebec kruha ali da enostavno ne utegnemo pojesti vsega tistega, kar smo skrbno hranili v hladilniku.

Vsi se zavedamo, da je to problem osebne narave. Tisto, kar je težje razumeti, pa je, koliko se naš posamični odpad kopiči. Grobo povedano, ena tretjina letno proizvedene hrane v svetu, namenjene za človeško porabo - oko 1,3 milijarde ton - se bodisi izgubi ali vrže proč. 

1/3 celotne hrane, ki se proizvede za ljudi, se vrže proč! 

V deželah v razvoju pogosto prihaja do tega metanja proč zaradi problemov v proizvodnem procesu ali pomanjkanja objektov za skladiščenje. 
V bogatejših državah se problem nahaja na koncu oskrbne verige; problem smo mi. Mečemo proč okrog 30% celotne hrane, ki jo kupimo. 

Vsako leto potrošniki v bogatih državah mečejo skorajda ravno toliko hrane (222 milijonov ton), kolikor znaša skupna proizvodnja hrane v Podsaharski Afriki (230 milijonov ton).

Nasvet: postavite novo hrano globje v hladilniku, tako boste najprej pojedli staro hrano. 

Stroški so presenetljivi. Odpadna voda, ki je bila porabljena za gojenje kultur, gnojilo in gorivo, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji in transportu in toplogredni plini, ki se sproščajo medtem ko hrana gnije na deponijah. To pa se dogaja celo tudi prej preden smo sploh vzeli v poštev denar, ki ga vržemo proč za hrano, ki je nikoli ne izkoristimo. 

Tukaj je 10 načinov, na katere lahko rešite problem. 

1. Načrtujte vaš nakup

Slišati je enostavno (in tudi je), toda to je ena izmed najpomembnejših reči, ki jih lahko storite. Ko kupujete hrano, je ne kupujte preveč.

shopping-cart

Načrtujte vaše obroke za čez teden in naredite si podroben seznam za nakup z vsemi sestavinami, ki jih potrebujete. Ravnajte se po tem sestavljenem seznamu. 

2. Seznanite se z vašim zamrzovalnikom 

Bodisi da gre za skladiščenje sestavin ali ostankov hrane vam lahko zamrzovalnik pomaga, da zmanjšate količino odvržene hrane. Zamrznite presežek sadja in zelenjave v sezoni, zamrznite kruh in drugo hrano, ki jo počasi jeste. 

Pripravite in skuhajte lahko pokvarljiva živila, nato jih zamrznite in uporabite pozneje. 

3. Naučite se vse o datumih poteka roka trajanja

Oprijeli smo se škodljive navade, da datume, do katerih je priporočljivo uporabiti izdelek obravnavamo kot datume, kdaj je treba vreči hrano proč, če se ta ne poje. Še celo navedeni datumi, do katerih je potrebno porabiti živila in kdaj je živila najbolje uporabiti niso sveto pismo.

expiration-date

Ameriško ministrstvo za varnost kmetijskih živil in Inšpekcijska služba pravita, da z izjemo formule za novorojenčke, če datum poteče, dokler je živilo doma v hiši, bi moral biti izdelek še vedno varen in zdrav, če se z njim ravna pravilno do tistega trenutka, ko je očitno, da se je pokvaril. ’Pokvarjena hrana bo namreč postala neprijetnega vonja, okusa ali teksture zaradi naravno nastalih bakterij povzročiteljic kvarjenja hrane. Če je hrana pridobila take lastnosti, je ne bi bilo treba jesti.’

4. Hranite hrano na pravem mestu

Hramba hrane pri pravi temperaturi lahko zelo podaljša njeno življenjsko dobo. 

Ko enkrat ugotovite, katera hrana naj gre v hladilnik, je treba takoj določiti, kje jo je najbolje spraviti v hladilniku. To vam bo ravno tako pomagalo, da podaljšate življenjsko dobo svežih živil. 

5. Kuhajte več kot en obrok... 

Pripravljanje nekaj obrokov naenkrat namreč varčuje elektriko, vodo in čas. 

cooking-food

Potem ko ste pripravili obroke, ki vas bodo čakali v zamrzovalniku, vam bo to v marsičem zmanjšalo skušnjave, da se odpravite v nenačrtovano kupovanje hrane. 

6. Kontrola porcij

Čeprav je slišati že malo dolgočasno, vendar je zelo pomembno. Z nadzorom količine hrane na vašem krožniku ne boste samo omejili števila kalorij, ki jih vnašate, temveč boste tudi zmanjšali količino hrane, ki bo končala v kanti za odpadke. 

Začnite z majhnimi porcijama, nato pa vzemite repete, če že ravno želite.

7. Vedeti je treba, kaj imate v hladilniku 

Pazite na to, kaj imate v hladilniku. Toliko škatel z ostanki hrane, ki ste jo spakirali z najboljšim namenom sameva pri dnu hladilnika, da bi jo ponovno odkrili šele, ko ti ostanki niso več uporabni kot hrana. 

in-fridge

Urejen hladilnik pomeni, da lahko zlahka ugotovite, kaj morate hitro pojesti in katera živila je potrebno kupiti in katerih ne. Prav tako pa nove zalog obvezno postavite izza starih, da bi te najprej pojedli.

8. Donirajte bankam hrane

Če ugotovite, da imate še vedno presežke hrane, preučite možnost, da jo donirate komu drugemu, ki mu jo to potrebno. To je lahko sosed, sorodnik ali lokalna banka hrane. Hranljiva, varna in nedotaknjena hrana utegne biti velika pomoč za tiste, ki jo potrebujejo. 

9. Naredite kompost iz ostankov hrane 

Namesto da bi hrano vrgli v kanto za odpadke, naredite kompost. Tako jo boste spremenili v gnojilo, bogato z nutrienti, kar je bolje kot pa da gnije na kakšnem smetišču oziroma deponiji.

compost

No, izdelovanje komposta naj bo vseeno samo tista zadnja možnost. Ameriška agencija za varstvo življenjskega okolja ima hierarhijo ponovnega izkoriščanja hrane in kako naj uporabimo hrano in trdi, da bi najprej bilo potrebno zmanjšati količino odpada, ki ga ustvarjamo, nato da doniramo hrano, da poskušamo s to hrano hraniti živino, da ta odpad uporabljamo za ustvarjanje energije v industriji in šele na zadnje, da naredimo kompost.

10. Vodite evidenco vašega živilskega odpada

Da bi zmanjšali količino živilskega odpada, vodite dnevnik o tem, kaj vse ste vrgli stran vsak teden. Presenečeni boste, koliko tega se je nabralo in kako lahko na ta način ugotovite, kje pretiravate z nakupi. 

Na koncu koncev, prihranili boste denar in prispevali k boju proti metanju hrane v odpad.