Večina med nami celo življenje posluša iste nasvete, kako se znebiti teže: vadite in pazite na to, kaj jeste oziroma jejte samo določeno hrano v ustreznih količinah. Nova znanstvena raziskovanja pa znajo temu dati novo razsežnost: celična aktivnost v vašem telesu vpliva na to, koliko teže boste izgubili ali kako se vaše telo odziva na določeno hrano.
V Nestlé Inštitutu zdravstvenih znanosti naš tim gleda na izgubljanje teže z molekularne ravni: kako Vaše telo presnavlja hrano? Zakaj nekateri ljudje lažje izgubljajo težo od drugih? Zakaj nekateri ljudje vzdržujejo določeno težo, drugi pa ne? In zakaj izguba teže pri nekaterih pomaga pri preprečevanju sladkorne bolezni, pri drugih pa ne?
Zakaj nekateri ljudje lažje izgubljajo težo od drugih?Vse to so pomembna vprašanja, ki omogočajo, da se na prehrano in zdravje v večji meri gleda na personaliziran način. Razumevanje molekularnih variacij pri različnih ljudeh pomeni, da lahko zdravstvena skupnost zagotovi rešitve, ki so resnično lahko uspešne, namesto da poskuša z enostavnim pristopom, ki bi lahko ustrezal vsem.
Investirali smo v raziskovanje, da bi vsem pomagali, da bolje razumejo svojo enkratno presnovo in prehranske potrebe v upanju, da bi se našle čim bolj personalizirane rešitve. V nadaljevanju so trije novi nauki, utemeljeni na naših najnovejših znanstvenih raziskavah:
Majhni stroji, ki so to sposobni narediti
V vaših celicah se nahajajo mitohondriji: razmišljajte o njih kot o strojih, ki proizvajajo energijo za vaše celice. Ti mitohondriji spreminjajo hrano v energijo – vsi mi pa imamo neko določeno število mitohondrijev. Mladi ljudje, ki veliko vadijo imajo na stotine mitohondrijev v svojih celicah, medtem ko jih imajo starejši ljudje ali tisti, ki niso aktvni manj, zatorej tudi manj ‘moči’, da iz hrane pridelajo energijo.
Nestlé je opravil študijo v decembru 2016 skupaj z Univerzo v Lausanni in Federalno politehnično šolo (École Polytechnique Fédérale de Lausanne) iz Lausanne v Švici, da bi preučili učinek vadenja na te celične stroje. Odkrili smo nekaj resnično presenetljivega: vadenje namreč ne le, da samo povečuje število mitohondrijev, ki so prisotni v vaših celicah, temveč deluje tudi tako, da proteini, ki proizvajajo energijo, ki vsebujejo mitohondrije ustvarjajo skupne klasterje. To pomeni, da vadenje pravzaprav spreminja proces pretvarjanja hrane v energijo in je s tem nastajanje energije še bolj učinkovito.
Zakaj je to pomembno? Medtem ko si prizadevamo poiskati personalizirane prehranske rešitve, da bi izkoristili učinke vadenja, vemo, da povečanje števila mitohondrijev samo po sebi ne bo dovolj. Da bi bili učinkovitejši, bi jim morali pomagati, da naredijo svoj klaster proteinov, ravno tako — mi v bistvu poskušamo organizirati mitohondrialni žur v celici in narediti situacijo, da gostje sprožijo medsebojno interakcijo!
Presnovno ‘master stikalo’
No, prav, zavedamo se, da zveni malo noro, da bi lahko obstojal pravi prehranski izdelek, ki bi oponašal učinke vadenja. Venadar ta prihodnost ni več tako daleč, kot je slišati.
Raziskovali smo učinke encima, ki se imenuje AMPK, ki je neke vrste presnovnega master stikala, ki pomaga vašim mišicam, da spremenijo glukozo in maščobo v energijo. AMPK opozarja Vaše telo, kdaj potrebujete več energije, npr. ko vadite. Naši raziskovalni timi so odkrili, da se AMPK lahko nadzoruje — kar pomeni, da bi lahko obstojal način uporabe tega encima, ki bi omogočil dovajanje več glukoze iz krvi v mišice in povečal količino maščob, ki se pretvarja v energijo.
Inovacija kot je ta pa ne sme biti nadomestek za vadenje. Vendar pa bi lahko pomagala ljudem s kroničnimi boleznimi, kot je debelost ali diabetes tip 2, ki ne morejo redno vaditi ali tistim, ki okrevajo po kakšni poškodbi, ki omejuje njihovo telesno aktivnost. Če bi lahko razvili izdelek, ki bi pojačal učinke AMPK, bi lahko to na nekoga, ki se rekreira s hitro hojo učinkovalo kot pojačana presnova, recimo kot da je tekel 20 minut in vozil kolo 40 minut. To je zelo svetla perspektiva za tiste, ki se spopadajo s kroničnimi boleznimi.
Različen tip prstnega odtisa
Diabetes tip 2 je ravno tako raziskovalno področje z visokim potencialom. Za posameznike, ki so v preddiabetični fazi in imajo odvečne kilograme smo prepričani, da izgubljanje teže preprečuje razvoj bolezni. Vendar temu ni vedno tako. Raziskovalci nikoli niso dobili natančnega odgovora na vprašanje, zakaj so nekateri ljudje izgubili težo oziroma shujšali in s tem uspešno preprečili razvoj diabetesa tip 2, medtem ko drugi dobijo to bolezen kljub izgubi teže.
Mi smo se podali v novo raziskovanje skupaj z raziskovalci z univerz v Mastrichtu in Kopenhagnu, na podlagi katerega so identificirani določeni markerji v krvi —o katerih smo začeli razmišljati kot o ‘lipidnem prstnem odtisu’ —na podlagi katerega lahko naredimo razliko med ljudmi v preddiabetičnem stanju, za katere je verjetno, da se bodo odzvali na izgubo teže z boljšim nadzorm sladkorja in pri katerih se lahko diabetes tip 2 uspešno prepreči.
Ta 'prstni odtis' nam daje takoimenovani ‘biomarker’, ki poklicnim zdravstvenim delavcem omogoča, da ugotovijo, kateri pacienti se bodo odzvali ali kateri se ne bodo odzvali z boljšim nadzorom sladkorja po izgubi teže. To utegne pomagati pri izbiri individualne prehranske poti, ki najbolje ustreza pacientovemu stanju. Z drugimi besedami, to lahko pomaga pri načinu, po katerem pristopamo k diagnozi in zdravljenju oseb, pri katerih obstoji tveganje, da zbolijo za sladkorno boleznijo.
Kaj to pomeni?
Čedalje bolj odkrivamo, da se vsako telo obnaša drugače. Poleg osnovnih pristopov, ki bi bilo dobro, da jih vsi uporabimo zaradi izboljšanja našega zdravstvenega stanja, je dan prostor tudi za nova odkritja in izboljšanja na neki višji, osebni ravni.
Naše raziskovanje nam pomaga, da dojamemo, v kolikšni meri lahko personalizirani prehranski izdelki ponovno oblikujejo način, na katerega gledamo na naše zdravje. Izguba teže je samo en del te sestavljanke.
